sorodni izrazi in sinonimi v sodobni slovenščini, hrvaščini in srbščini
Podobnost besed in fraz med rezultati je odvisna od tega, kolikokrat se beseda ali fraza pojavi v podobnem stavčnem kontekstu kot "kraške kotanje".
Kliknite za poizvedbo
Širši sorodni izrazi
Izrazi, ki navajajo kraške kotanje med svojimi sorodnimi izrazi, a jih seznam zgoraj ne doseže. Njihova podobnost je nižja od podobnosti zadnjega izraza nad njimi.
Primeri iz korpusa
Korpus Common Crawl
Common Crawl je korpus spletnih strani
Za okolje stoječih voda so značilne stalno ali občasno ojezerjene kraške kotanje kot so vrtače, uvale in udornice.
Za apneniški kras so značilne kraške kotanje (vrtače, uvale in kraška polja) in kopasti vrhovi.
Višji redi predstavljajo višje ležeče obode vrtač, sestavljene vrtače ali druge večje kraške kotanje, z vrtačami v dnu.
Večje občasno ali stalno ojezerjene kraške kotanje zaradi dimenzij uvrščamo med kraška polja.
Večje kraške kotanje, značilne za kopasti kras, imenujemo uvale.
V visokogorju se pojavljajo večje kraške kotanje, t. i. konte, ki jih opiše kot visokogorske vrtače.
V severnem delu kraškega polja prevladujejo kraške kotanje, ki imajo blage prehode in so ob višjem nivoju podzemne vode zalite.
V njih so kraške kotanje od kotličev do večjih vrtač, podzemne jame in brezna.
V literaturi termin vrtača pogosto označuje vse srednje velike kraške kotanje, ne glede na njihov nastanek.
V južnem delu kraškega polja lahko nekatere kraške kotanje označimo kot vrtače.
Udornice so zaprte kraške kotanje, ki po dimenzijah običajno presegajo vrtače.
To so kraške kotanje, katerih dna segajo v območje občasno freatične cone.
Severnemu in južnemu delu kraškega polja so skupne kraške kotanje, ki imajo obliko krogov, razpotegnjenih v različne smeri.
Razlog je v tem, da je površje tipično kraško, ki ga razčlenjujejo raznovrstne kraške kotanje in kopaste vzpetine.
Prve so geomorfološke in reliefne krajinske prvine, kamor spadajo grbinasti travniki, kraške kotanje, površinska skalovitost, balvani in osamelci ter terase.
Prva domneva je predvidevala, da gre za kraške kotanje na morskem dnu.
Prepoznala sta geomorfološke (večje kraške kotanje, zatrepne doline, kopasti vrhovi) in hidrološke (izviri, reke, presihajoča jezera) elemente.
Pojav je značilen tako za ravnine kot reliefne kotanje (doline, kotline in kraške kotanje).
Podobno kot tiste na kopenskem delu funkcionirajo tudi kraške kotanje v nivoju podzemne vode v krasu neposredno ob morju.
Piedmontsko polje je kraško polje, pri katerem podobno kot pri robnem polju prodonosni potoki iz višjih nadmorskih višin zapolnijo kraške kotanje.